Pokrajina je redkeje poseljena, z nekoliko starejšim prebivalstvom kot drugod po Sloveniji, kar ji daje še bolj umirjen, skoraj podeželski ritem življenja. Spada (še vedno) med nekoliko manj razvite regije, zato so posledično življenjski stroški, predvsem cene nepremičnin in storitev, praviloma nižji kot v nekaterih ostalih delih države.

Čari Pomurske

• Ravninski ritem:
  Pomurje je idealno za vikend oddih. Razdalje so kratke in kraji lahko dostopni. Dopoldne sede kolo ali sprehod, opoldne dobra hrana, popoldne pa jezero ali postanek ob Muri.
• Goričko za razglede in počasne ovinke:
  gričevje, vinogradi in ceste so narejeni za road trip. Ko se dvigneš na razgledno točko, se ti regija razloži sama od sebe.
• Ustvarjalni tempo:
  če kdaj iščeš regijo za pisanje, fotografijo ali “doživetja na poti”, Pomurje deluje. Inspiracija pride sama po sebi. Če pa želiš ta način opazovanja še poglobiti, v zapisih delim izkušnje, ki so tekom let nastajala na podobnih poteh.
• Prlekija:
  Malo bolj filmska, ker svetloba tukaj dela svoje kadre sama od sebe. Malo bolj vinska, ker pogovor redko ostane samo pri eni zgodbi. Včasih malo bolj hudomušna, ker Prleki ne komplicirajo – raje povedo stvar naravnost.
• Grossmannov festival:
  kultni poletni festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru (od 2005 dalje).

Ne izpusti

• Otok ljubezni (Ižakovci) – Mura:
  lep, “analogni” vpogled v rečno življenje. Temu dodaj še kratek sprehod ob bregu in imaš kar najboljši približek popolno izrabljenega dne.
• Bukovniško jezero:
  približno 8 ha veliko akumulacijsko jezero sredi gozdov Prekmurja, obdano z bukovim, kostanjevim in gabrovim gozdom. Uživaš lahko v krožni učni poti ~1,7 km, ribolovu, pikniku ali kampiranju. Ob jezeru sta gozdni kotiček za otroke in pustolovski park s plezalnimi potmi in zip-linom za vse generacije.
• Ocean Orchids (Dobrovnik):
  čeprav je manjši od Arboretuma Volčji Potok, pa ponuja podobno cvetlično razkošje.
  okvirno: 7 €
  (otroci do 15 let v spremstvu staršev brezplačno)
  
• Goričko in grad Grad:
  grad je dobra izhodiščna točka za raziskovanje Krajinskega parka Goričko – največjega krajinskega parka v Sloveniji.
  okvirno: 5 €
  (preveri odpiralni čas)
  
• Vinarium (Lendavske gorice):
  ena tistih točk, kjer dobiš občutek širine Prekmurja. Stolp ni tukaj zaradi adrenalina, ampak zaradi razgleda: 360° pogled čez vinograde, ravnico in meje štirih držav ti hitro postavi stvari v perspektivo.
  okvirno: 7 €
• Soboško jezero (Murska Sobota):
  urejena pot za sprehod in/ali rekreacijo. Dober kontrast, če si v regiji več dni.
• Lončarska vas Filovci:
  muzej na prostem in stik z lokalno obrtjo. Posebej zanimive so tradicionalne panonske hiše “cimprače” in zgodba filovskega lončarstva.
• Expano (Murska Sobota):
  če v Prekmurje prideš brez jasnega plana, je to najboljši prvi postanek. Expano ni klasičen muzej, ampak interaktivna predstavitev regije.
  okvirno: 14 €

Opomba o cenah: navedene cene so zgolj informativne (2026).

Za ljubitelje kulinarike

Če je regija ravninska po pokrajini, pa je po okusih večplastna. Spodaj je nekaj okusov, ki bi jih lahko postavil v rubriko Moraš probati.

• Prekmurska gibanica:
  zaščitena tradicionalna posebnost s plastmi maka, skute, orehov in jabolk, ki sem jo prvič sicer preizkusil v domačem kraju in me je namudoma prevzela.
• Bograč:
  bogata enolončnica, pogosto opisana kot prekmursko-lendavska klasika, in ima v Lendavi celo svoje tekmovanje.
• Bučno olje:
  nekoliko temnejše, aromatično “tekoče zlato” Štajersko-prekmurskega prostora. Najbolj domače je na solati, presenetljivo dobro pa tudi ob sladoledu.
• Dödöli:
  preprosta krompirjeva jed s čebulo in ocvirki po lokalno.
• Prleška vina (Šipon/Furmint):
  če dodaš Prlekijo, dodaj še kozarec šipona — suho belo vino z značajem, ki se lepo ujame z ritmom pokrajine.
• Domače mesnine:
  tünka, šunka in zaseka niso za vsakogar, so pa del identitete regije.

Pomurje najbolje deluje, ko stvari pustiš, da se zgodijo naravno. Svojo pot lahko začneš z nasveti za pisanje.

Sejem AGRA

Vsako poletje Gornja Radgona za nekaj dni postane eno glavnih srečevališč kmetijstva, hrane in podeželske kulture v tem delu Evrope. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA je največji tovrstni dogodek v Sloveniji, z več kot 1.700 razstavljavci iz več kot 30 držav in okoli 100.000 obiskovalci.

Na sejmu se srečajo tehnologija, lokalna hrana, živali, stroji in kar je meni vedno najbolj zanimivo – ljudje iz različnih držav in kultur. Fotografija deklet v nošah pokaže, kako so ti kraji ob meji z Madžarsko in Avstrijo že stoletja prepleteni z različnimi vplivi. Sam sem bil tukaj službeno in lahko samo potrdim, da je Pomurje pravi prostor srečevanj in povezovanja.

Podravska statistična regija zajema urbano središče Maribor, gozdnata območja Pohorja ter vinorodne pokrajine Slovenskih goric in Haloz. Po značaju je zato “mešana”. Deluje hkrati kot mestna regija z univerzitetnim utripom, kot gozdna regija z veliko planotami, barji ter razglednimi cestami, obdanimi z zidanicami in turističnimi kmetijami.

Najboljše izkušnje Podravske

• Pohorje:
  najlepše deluje pozimi, čeprav so nas nazadnje 20.02.2002 tam pričakali zeleni trevniki, polni spomladanskih cvetlic. Poleg kolesarjev so tu odlične krožne ture, gozdne ceste, planote in pogled na Maribor. Klasičen pohorski motiv so Lovrenška jezera – lesene brvi med barjanskimi jezercami.
• Drava:
  Maribor ima reko, ki ni samo kulisa – je del vsakdana. Lent in promenada poskrbita za sprehod brez plana.
• Vinski griči (Slovenske gorice in Haloze):
  razgledi, ki so kot nagrada za vztrajnost. Ceste so tu narejene za to, da se ti ne mudi in cilj je manj pomemben od poti. Bodi pozoren samo kam točno vodi in kako ozka je.

Ne spreglej

• Stara trta (Maribor – Lent):
  mestna ikona in tih opomnik za trdoživost krajev. Stara je več kot 4 stoletja in v Guinnessovi knjigi rekordov zabeležena kot najstarejša plemenita vinska trta na svetu, ki še vedno rodi grozdje.
• Festival Lent (Maribor):
  v poletnem času Maribor zadiha glasneje. Odersko dogajanje je preprosto povedano kjerkoli, ljudje so bolj zunaj kot notri, večeri pa imajo tisti znan občutek “še en komad, pa grem” (in potem ostaneš).
• Ptuj:
  ima posebno mesto, ker je rojstni kraj mojega očeta. Nekaj let je bila okolica Ptuja kraj rednih vikend izletov, sedaj je idealen dnevni izlet, kjer je največji plan dobra kava in krog skozi staro mestno jedro.
• Kurentovanje (Ptuj):
  zvok zvoncev in energija množice – in čisto posebna mešanica tradicije in karnevala, ki se je ne da razložiti brez tega, da je vsaj enkrat ne doživiš v živo.
• Puhov muzej (Sakušak pri Juršincih):
  majhen postanek z veliko zgodbe. Za vse tehnološke navdušence in ljubitelje izumov, old-timerjev in nostalgije iz nekih drugih časov. Tukaj spoznaš, da se tudi v “čisto navadni” vasi skriva svetovni odtis.

Kaj početi

Aktivno

• Trail tek ali MTB na Pohorju.
• Peš tura do Lovrenških jezer.
• Kolesarjenje ob Dravi.

Če iščeš kolesarsko idejo:
Dravska kolesarska pot je mednarodna povezava ob reki Dravi, v Sloveniji poteka tudi mimo Maribora in Ptuja.

Počasno

Sladica, ki je doma tukaj:
pohorska omleta – lokalna klasika iz območja Maribor–Pohorje. Gre za kar konkretno sladico z borovnicami, sladkorjem v prahu in tistim občutkom, da si naredil grižljaj preveč.

• Degustacije v Slovenskih goricah in Halozah.
• Mestni dan: Maribor ali Ptuj.
• Vinski razgledi ob sončnem zahodu le kratka vožnja iz Maribora.

Mini itinerarji

• 1 dan – Maribor in Drava:
  dopoldne Lent in Stara trta → kosilo v mestu → popoldanski sprehod ali kolo ob Dravi → zvečer festival/koncert.
• 1 dan – Pohorje:
  dopoldne gozdna tura (Lovrenška jezera) → pozno kosilo v dolini → razgled na vinorodne griče.
• 2 dni – klasika regije:
  1. dan Maribor in Pohorje → 2. dan Ptuj (staro jedro in grad) ter vinska cesta v Slovenskih goricah/Halozah.

Vodenje

Če ti je ljubše, da nekdo prevzame organizacijo ali pa samo ideje za doživetja, poglej možnosti vodenih tur in aktivnosti v Mariboru.

Regija leži ob meji z Avstrijo in je znana po gozdovih, planotah in industrijski dediščini. Zaradi redkejše poseljenosti je ena mirnejših slovenskih regij, kar je idealno za pohodništvo, kolesarjenje in pobeg od mestne gneče.

Na kratko o Koroški

• Veliko gozdnih poti, malo gneče.
• Nešteti grebeni in planote.
• Super za trail in ture.

Ne spreglej

• Peca in podzemlje Pece.
• Uršlja gora.
• Dravska dolina s kolesarskimi potmi.

Podzemlje Pece / Mežica

Če Koroška zgoraj deluje kot regija gozdov in grebenov, ima spodaj še eno plast, ki je čisto druga zgodba. Podzemlje Pece (Mežica) je nekdanji rudnik svinca in cinka, ki so ga preoblikovali v doživetje.

Doživiš ga lahko z rudarskim vlakom, s kajakom ali s kolesom. Vse tri opcije imajo skoraj filmski pridih in občutek, da si za nekaj ur odrezan od sveta.

• Ogled s kajakom:
  V rudniku te vse leto pričaka prijetnih (ali pač malo manj prijetnih) 10 °C, zato je dodatna plast skoraj nujna. Ogled je mogoč le z obvezno predhodno rezervacijo..
• Ogled z vlakom:
  “klasična” rudarska izkušnja, kjer te vlak odpelje v notranjost rova, nato pa peš z vodnikom odkriješ, kako je nekoč potekalo delo pod zemljo.
• Podzemno kolesarjenje:
  možno je samo z gorskim kolesom (e-kolesa niso dovoljena), poskrbeti pa je in da je obvezna varnostna oprema.
• Če želiš še “turistični kontekst”:
  Veslanje po podzemni reki do skrivnostnih jezerc, ki počivajo kar 700 metrov pod površjem zemlje, ima poseben čar. Za razliko od Snežne ali Postojnske jame tukaj dobiš občutek, da si del raziskovalne odprave in ne zgolj obiskovalec.

Čari regije

• Alpska panorama:
  Logarska dolina in Solčavsko sta dovolj fotogenična, da ti ni treba loviti kadrov — le pelji se skozi sotesko in uživaj v razgledih in naravi. Vstopnina za motorna vozila (npr. ~10 € za avto, ~7 € za motor) ti omogoči parkiranje in obisk označenih točk po dolini.
• Kolesarske poti:
  Okoli Laškega te čaka razgibana mreža kolesarskih poti in tur za cestna, treking in gorska kolesa, od prijetnih ravninskih odsekov ob reki Savinji do panoramskih zavojev na lokalnih gričih ter označenih krogov okoli naselij.
• Mesto z zgodbo:
  Celje je nekdanje knežje mesto – dom Celjski grofov, ene najmočnejših plemiških rodbin na območju današnje Slovenije. Ko stopiš na Stari grad Celje (največji srednjeveški grad pri nas) in pogledaš na Savinjsko dolino, hitro razumeš, zakaj je imelo mesto strateško težo. Sprehod lahko nadaljuješ do Pokrajinskega muzeja Celje s Celjskim stropom, enim najlepših primerov renesančnega slikarstva v Sloveniji, ali skozi mestno jedro mimo ostankov rimske Celeie.

Gorenjska je klasična “razglednica” Slovenija.
Tista, ki jo pokažemo tujcem – in tista, kamor se vračamo sami. Ni nujno, da greš na Triglav. Premore še marsikaj drugega.