Planjava

Klemenča jama in dvoglava Planjava

Izlet v Savinjske konce.

Klemenča jama – ne vem, ali so tisti »ev« namenoma izpustili ali ne.
Nagradno vprašanje za poznavalce.
Slabo uro zmerne hoje od doma planincev se skriva
v naročju ostenij Krofičke in Ojstrice.

Dva izmed velikanov Kamniško-Savinjskih Alp,
ki ti ob vstopu v eno najbolj slikovitih dolin –
Logarsko dolino – skoraj zlomita vrat.
V jutranjem soncu je njena podoba preprosto neopisljiva.

Jutranji pozdrav

Nekaj zgodnjih obiskovalcev pri koči je pozdravila
šestletna psička Lili.
Fotografije ni bilo – GDPR pa to 🙂

Se je pa zato objektivu nastavila skupina kozorogov,
ki je v polnem tempu prečkala melišče.
Prizor, ki ga ne doživiš vsak dan.

Proti Škarjam in Planjavi

Pot do (ne preostrih) Škarij in naprej proti dvoglavi Planjavi
ni povsem nedolžna.
A vsakemu pohodniku nekoliko poglobi smejalne gube.

Na meniju je približno 1000 višinskih metrov,
ki se zaradi razgibanega terena skoraj neopazno zakamuflirajo.
Pot je urejena in vzdrževana –
tista vrsta poti, ki občasno izvabi pohvalo markacistom.

Proti Okrešlju in Orlovemu gnezdu jih po poplavah
čaka še nekaj (ali kar nekaj) dela.
Tam je največ “anomalij”.

A tudi to ne skvari vtisa o eni lepših poti zadnjih let.
Logarska dolina ostaja veličastna kulisa,
Kamniško-Savinjske Alpe pa prostor,
kjer se koraki umirijo in pogled obstane.