Živjo! Ime mi je Aleš in ja – naglas je lahko “po štajersko” ali pa “navadno”: po očetu štajersko, po mami pa tako, kot pride.

Svet “tam zunaj” me je mikal že od malega. Najprej so bile to vožnje iz naše vasice, izleti, na katerih sem prvič začutil, kako hitro te neznano potegne vase.
Deželo na južni strani Alp sem začel spoznavati skozi naravo in (predvsem) športne dvorane. Potem so prišla koncertna prizorišča, desetletje odrov in nočnih potovanj. Zadnja leta pa me najbolj vlečejo ljudje, zgodbe in kulinarika – tisti pravi okusi krajev, ki jih ne najdeš v “top 10” seznamih.

Z leti so se meje prestavile. Okno v svet se je odprlo na stežaj, potovalni hrošč pa je postal stalni sopotnik. In ker vsako potovanje prinese kup novih znanj in spoznanj, sem jih začel zapisovati: da ostanejo za spomin in še komu drugemu prihranijo kakšen ovinek, razočaranje ali pa pomagajo najti tisti “to je to!” trenutek.