Pod Anatolskim nebom

🇹🇷 iyi akşamlar 👋🙂 – dober večer!

Drugi izlet v deželo začimb, vonjav – še hotelska soba diši in činel.
S polurno zamudo smo se prizibali iz gromozanskega istanbulskega čudesa od letališča do Antalye,
ki leži na jugozahodni obali Anatolije – južno od gorovja Taurus.

Njegove obrise smo (po mojem) celo uspeli razbrati skozi gmote oblakov,
ki so z vrha dajali vtis prave Arktike. Pod njenim »pokrovom« pa dokaj enolično obarvana,
a razgibana pokrajina, po kateri so razmetana posamezna naselja.
Največje med njimi – Antalya – je prava metropola, ki se na enem koncu zaključi s klifi.

Med neskončnim voznim parkom avtobusov na letališču je bilo kar umetnost najti pravega.
Še dobro, da koordinator ni zakompliciral – mimo napisa Ice cream in samo do konca …
zamolčal je le razdaljo.

Vodič je že kmalu pokazal, da se ne jemlje preveč resno.
Še preden je naredil briefing, se je z vso resnostjo predstavil:

zovem se Haris. Dozvolite, da vam kažem nešto vrlo bitno,
sam crnogorac ali volim da radim 😁👍

Proti Kapadokiji

V prihodnjih dneh nas bo vodil po mesečni pokrajini Kapadokiji –
več o tej reliefni »anomaliji« pa … ko bo čas zato.

Pred tem pa si bomo po nasvetu crnogorca Harisa privoščili še kakšen welcome cocktail 🍹