Vzpon na Škrlatico

Škrlatica – prvič k prvi dami

Očitno se nas je danes več odločilo za prvi osebni preizkus mogočnega pročelja
prve dame Julijskih Alp – Škrlatice, ki zviška gleda na večino okoliških vrhačev.

Pred šesto zjutraj prava mala drama na parkirišču v Vratih.

– Tukej pa ne boš mogu parkirat.
– Kako da ne? Saj je spodaj pisalo, da je parkirišče odprto.
– Piše že … ampak je zaseden.
– Kaj pa ob cesti?
– Tam boš pa kazen od TNP dobu.

Za tiste evre grem raje k Trebušniku na kosilo.
Tako se je pot podaljšala za 45 minut lahkotne asfaltne hoje,
skozi redek gozd, kjer so jutranji sončni žarki počasi prebujali dolino.

Razgibana pot navzgor

Pri vzponu ni manjkalo mladih punc. Gorske košutke, ali kako si že rečejo?

– Fant in kolega sta me pustila samo. Za zajtrk sta zagrizla v Triglavsko severno steno,
jaz pa zaradi poškodbe meniskusa ciljam na Škrlatico – na eko način, z leseno palico.
Kot Jakob, le nekaj tisoč kilometrov proč …

Hitro sta napredovali tudi mladenki iz Tmina.

– Mudi se nama, ker loviva bus.
– Tisti, ki iz Mojstrane vozi zastonj.

Na vrhu sta dve planinki izkoriščali vsak centimeter prostora za popolno fotografijo.
Najbrž ne bomo izvedeli, ali jima je uspelo 🙂

– Ja, prvič grem gor, je zatrdilo nekaj slovenskih pohodnikov.
– Yes, yes, first time, very nice weather, je bil kratek starejši Poljak.
– Da, prvi put, je zadovoljno prikimal Zagrebčan.
Sosed čez Bistrico pa – o živjo, spet se vidimo 🙂

Pot je ena lepših – proti vrhu začinjena s ferato, vmes obdana s kamnitimi piramidami
Julijskih velikanov. Nekatere prepoznaš, večino ne (več).

Škrlatica je postregla z vročino, dronom nad glavo in mimogrede še z informacijo
o porazu Slovenije v rokometu. Come on … ali sploh dela povezava na 2740 metrih?

Popoldne so se vrhovi ovili v temno sivo tančico, kar je sestop nekoliko otežilo.

To je bila tista Škrlatica, o kateri sem govoril vsako leto:
»Letos grem pa gor!«

Obrnilo se je leto 2024, preden sem to zares udejanil.
Včasih traja, ko se odločaš za daljše etape.
A ta je bila daleč od tiste, s katero »grozijo« po tablah in spletu …
ali pa sem imel le dober dan.

Kakorkoli že – vesel sem, da sem spoznal prvo damo.
Verjetno še nisva rekla zadnje.
A morda šele čez nekaj let.