London

Roadtrip v London

Let iz Brnika je potekal tekoče, pilot pa nam je v sončnem vremenu s preletom naših Alp ponudil zares prekrasno kuliso. Po govorici sodeč je bilo približno polovico potnikov na krovu Slovencev.

Celotno pot do letališča Stansted me je spremljala nervoza in negotovost, kot nalašč pa sem s seboj imel mapo, na kateri je pomenljivo pisalo »Vem, zakaj«. V glavi je to sprožilo takojšen preklop in misli so se ponovno zbistrile. V London grem s poslanstvom in to je življenjska priložnost, za katero je bilo treba trdo garati ter se marsičemu odpovedati. Moja dolžnost je, da to priložnost maksimalno izkoristim. Letalo easyJet je pristalo okoli 12.15 po londonskem času na manjšem letališču Stansted, kakšnih 40 km od središča Londona. Po manjšem zapletu (avtomat ni zaznal bančne kartice) mi je vendarle uspelo kupiti karto za vlak do Liverpool Street-a.

Med nadaljevanjem vožnje po angleškem podeželju so misli že tavale k preostanku dneva in srečanju z osebo, ki mi bo predala ključe od rezidence v Shoreditchu. Vse skupaj se je kar pošteno že vleklo, preden sem končno dojel potek železniškega prometa ter ugotovil, da potujem preveč na zahod. Pot se je nadaljevala nazaj proti vzhodu do postaje, ki je bila najbližja Charlotte Road-u. Od postaje do t. i. puba Bricklayers Arms je bilo treba prehoditi dober kilometer. Sledil pa je »hladen tuš«, saj na omenjeni lokaciji iz e-maila ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem pubu. Našel sem ga šele kakšnih 300 metrov stran s pomočjo aplikacije na telefonu, vendar tudi to ni pomagalo, saj me gostinec očitno ni pričakoval niti ni vedel za predajo ključev. Edina preostala možnost je bil obisk veleposlaništva, do katerega pa so me znova ločili kilometri.

Malo pred 17. uro mi je vendarle uspelo priti do ulice z iskanim naslovom, vendar že izven uradnih ur. Poskusil sem srečo s klicem, vendar neuspešno. V trenutku negotovosti pa so se vrata veleposlaništva odprla in takoj sem prepoznal obraz osebe, s katero sva bila v stiku preko e-maila. Stvari so se končno postavile na svoje mesto. Prejel sem rezervne ključe, se za približno pol dneva poslovil ter nadaljeval pot do Shoreditcha z mislijo na prihodnje dni, ki me čakajo v tem res živahnem delu Londona.