O moči glasbe

6. 12. 2016

Glasba kot zdravilo

V oktobru sem pisal o učenki, ki nekoliko izstopa po starosti oziroma “modrosti” (za bolj korekten izraz). Poleg tega pa izstopa tudi o tem, da ima Parkinsonovo bolezen. Ampak to ni vse…

Ob njenem klicu pred dobrima dvema mesecema dejansko nisem vedel kaj naj si mislim, še manj kaj naj pričakujem. Opciji sta bili “take it or leave it”. Zaradi “primanjkljaja” učencev in izziva pa sem priložnost kljub manjši negotovosti le sprejel. Niti sanjalo se mi ni, da bom že na samem začetku postavljen v situacijo, ko bi poučevanje lahko predstavljalo celo večji izziv kot njej učenje. V tem času pa se je izkazalo, da kakšnih večjih razlik v primerjavi z ostalimi sploh ni, nekoliko se pozna samo na hitrejši utrujenosti. Presenetila me je njena vnema, saj je sama od sebe izvajala tudi vaje, za katere nisem bil povsem prepričan, da bi jih glede na njeno bolezen lahko uspešno izpeljala ali sploh hotela izpeljati. Pa mi je dokazala nasprotno.

Mogoče bi lahko izpadlo kot izkoriščanje situacije, ampak sem ob tej situaciji prišel na idejo, da bi v proces učenja vključil tudi raziskave dogajanja v možganih. Ideja se je prvič še meni zdela nora in zelo ambiciozna, ampak v današnjih časih ni nič nemogoče. S to predpostavko sem naredil prvi korak in se odločil pozanimati glede tega kar pri učenki ter dobil že marsikateri odgovor. Veliko raziskav je bilo že na temo glasbe in splošno dejstvo je, da ima nedvomno zdravilni učinek in jo zato nekateri ugledni zdravniki namensko uporabljajo pri zdravljenju. Ritmi spodbujajo možganske valove, kar pomeni, da je um bolnika po eni strani okupiran in v pripravljenosti, po drugi strani pa pomirjen in sproščen. S tem se lahko omili tesnobo, živčnost ter tudi znake depresije.
Vsekakor ni slabo kaj izvedeti o teh stvareh.

Učenka mi je povedala, da je bila prisotna že na različnih dogodkih po svetu, ki so izpostavljali Parkinsonovo bolezen in učinke glasbil na zdravljenje te bolezni, med drugim tudi v ZDA, kjer je spoznala slavnega igralca, producenta ter aktivista Michaela J. Foxa. Slednji naj bi za raziskave namenjal ogromno denarja in je celo zaslužen za marsikatero zdravilo, ki je ne trgu. Prisotni pa so bili tudi številni drugi, ki so se uspešno zdravili z glasbo. Med njimi pa se je našel tudi takšen primer, ki je zaradi poskusa “manipuliranja” z metodami električnih impulzov sicer sprva omilil stanje, kasneje pa postal shizofrenik. Verjetno bom sam v primeru podobnega primera rajši ostal pri glasbi.

Kljub vsemu pa me kot nepoboljšljivega radovedneža zanima, kaj se dogaja pri bolj kompleksnih nalogah oziroma v tem primeru problemih, s katerimi se soočamo bobnarji. S finančnega vidika je to zame trenutno nedosegljiv projekt, je pa še veliko neznanega in bi bil zaradi tega vsekakor zanimiv. Če si dovolim sanjati o tem, da bi nekoč od kakšnega tujega vlagatelja dobil na razpolago dovolj sredstev, tako kot nedavno že nekdo iz Slovenije, da bi si lahko privoščil kaj takšnega, pa bi bila to sigurno ena najboljših referenc.

Možnosti vedno so, ampak zaenkrat bo treba še nabirati izkušnje in znanja v realnosti.