Projekt Bobnarski S.O.S. uspešno izpeljan
NE izgovorom, DA željam in sanjam!
Z največjim veseljem pišem o enem najpomembnejših uspehov v mojem življenju: o zaključenem prvem samostojnem projektu zbiranja donacij za nakup elektronskih bobnov. Zdaj manjka le še pika na i (predaja osnovni šoli Stranje) in vsi skupaj bomo lahko rekli: “NE izgovorom, DA sanjam in željam!”.
Virtualno projektno delo na fakulteti je zdaj zamenjalo pravo projektno delo, ki me je obogatilo s številnimi novimi izkušnjami in spoznanji. Najpomembnejše pri vsem pa je dejstvo, da bo mladim talentom s tem omogočeno nemoteno razvijanje potenciala za bodočo konkurenčnost slovenskih bobnarjev v Evropi in svetu. Ne bi bilo pošteno, če ne bi omenil tudi izjemnih donatorjev, ki so pokazali, da so odprti za spremembe in imajo posluh za sodelovanje z mladimi, kar je ključnega pomena za prihodnost. To je dokazal že ravnatelj šole, ki je projekt podprl in zagotovil prostor na šoli. Kako se časi spreminjajo, sem razmišljal ob dejstvu, da sem mu kot najstnik občasno povzročal sive lase (bil je namreč moj razrednik in učitelj športne vzgoje), danes pa na tak način sodelujeva pri tako pomembnem projektu. Ob prvem sestanku mi je med drugim zaupal, da je v preteklosti tudi sam poskušal s podobnim projektom pomagati mladim, vendar je imel pri tem manj sreče.
Že na začetku projekta me je čakalo precej birokracije, ki pa sem jo uspel reševati s pomočjo izkušenj družinskih članov in predlogov kar treh različnih računovodij. Obiskovanje potencialnih donatorjev prav tako ni bilo nič bolj preprosto in mi je vzelo kar nekaj časa, kar se je v končni fazi nekoliko poznalo tudi na igranju. Vseeno pa se mi je vložen čas in trud poplačal in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Pri donatorjih me je presenetilo to, da nisem naletel na nikogar, ki bi imel do mene negativen ali celo zaničevalen odnos, na kar sem se sicer pripravil. Tu in tam se je pojavilo kakšno nerganje, vse ostalo pa so bile “utemeljene” zavrnitve ali prazne obljube. Ko potegnem črto pod vse skupaj, mi to dejstvo vliva še dodaten optimizem, da smo daleč od klišejsko “zahojene” družbe in da lahko z nekaj dobre volje in nesebičnosti skupaj soustvarjamo še boljšo Slovenijo.
Za slednje pa bodo zagotovo poskrbele naslednje generacije, zato se že veselim predaje bobnov in srečanja z vsemi tistimi, ki se jim razširijo zenice in dvigne pulz že ob pogledu na ta inštrument. Ob tej priložnosti bom pripravil tudi posebno presenečenje, ki bo (v to verjamem) ostalo v spominu vsem.
