Bobnar(jem)
Stil življenja in razmišljanja
Stil življenja in razmišljanja. Pred nekaj dnevi sva se po kar dolgem času ponovno slišala s kolegom bobnarjem iz obale, s katerim sva si pred nekaj leti delila “šolske klopi” na Rock akademiji v Ljubljani. Navadno kratke pogovore po telefonu ali mailu je v tem primeru zamenjal en precej razvlečen pogovor, kot pri najboljših prijateljicah, pri katerih je na resni preizkušnji vzdržljivost baterije.
Kljub temu, da je med nama kar nekaj let razlike, pa to niti najmanj ne pride do izraza. Pravzaprav sva drug drugemu kot srednješolska kolega, ki razglabljata o vsem, kar je kul. Še najboljše od vsega pa se mi zdi, da močno prevladujejo seveda pogovori o bobnih, rocku, pozitivnih stvareh in izzivih, ne pa o problemih ter nezadovoljstvu nad tem in onim. Včasih so potem določene stvari po pogovoru še lažje, kot pa se zdijo na prvi pogled. In čeprav njemu bobni predstavljajo v prvi vrsti hobi, pa je z naslednjim stavkom zadel bistvo:
“Glede učenja bobnov, branje revij, člankov…Pravzaprav si ves dan v tem, tudi ko v resnici nisi – gre za stil življenja in razmišljanja.”
>Ko v sebi najdeš odgovor na vprašanje, kaj je resnično vredno tvojega časa in truda, potem dejansko razmišljaš in živiš s tem tako posredno, kot neposredno. Vedno ni vse lahko in pozitivno, vendar je pomembno, da takrat vztrajaš in iščeš tisto luč na koncu tunela. Nekaj je seveda želja in motiv, drugo pa je potem vprašanje preživljanja z dejavnostjo in strah pred neuspehom. Preživljati se kot bobnar zahteva od tebe še veliko več, kot samo igranje glasbila. T.i. “out of the box” razmišljanje je potrebno na različnih področjih in se nikoli zares ne ustavi. Pravzaprav sam gledam nato, kot na neko mini podjetje, ki mora za stalen napredek obvladovati procese izdelave, marketinga, prodaje itd. Tako kot povsod, pa se tudi tu soočiš s konkurenco, z ljudmi, ki ne verjamejo vate in v tvoj hobi ali poklic. Vendar vse to lahko obrneš sebi v korist. Kako? Z aktivnim vlaganjem časa v povezovanje, učenje, raziskovanje, trdo delo in sprejemanje pravih odločitev. Seveda pa je za pravo pot do cilja potrebna tudi jasna vizija.
Tako, kot sprejemati nekaj, se mi zdi vse pomembnejše tudi vračati drugim oz družbi. S tem imam v mislih vračanje na način, od katerega imata na dolgi rok seveda obe strani koristi. Nekdo, ki se pride k meni učit ali me poslušat na koncert, mi s tem omogoča denar za preživetje, v zameno pa dobi neko znanje, idejo in zadovoljstvo, hkrati pa tudi poznanstvo, pomoč ter podporo. Zadovoljni učenci se bodo ponavadi radi vračali in če pomisliš, da imaš recimo 20 takih posameznikov in nato vsak za sabo potegne še kakšnega prijatelja, sorodnika ali koga drugega, se lahko ta baza kar konkretno poveča. Poleg tega večji obisk na koncertih in ostalih dogodkih prinese večje zadovoljstvo tudi organizatorjem in posredno državi.
Do naslednjič, keep on drumming!
