Plan za vadbo inštrumenta.
Razmišljanja

Rutina

Moč rutine pri učenju in ustvarjanju

Prejšnji teden sem se osredotočil na bobnarski stil življenja in razmišljanja, ta teden pa razmišljam o zadevi, ki me spremlja že od otroštva – o rutini.

Pred začetkom igranja bobnov sem svojo energijo in hiperaktivnost vlagal v košarko. Spomnim se, da je šla ta “obsedenost” tako daleč, da sem pozimi vsaj 2 do 3 ure treniral tudi v snegu in ledu. Na račun tega sem imel nekajkrat boleča bližnja srečanja s podlago, vendar si k sreči (trkam na les) nikoli nisem nič zlomil.
Že v času obiskovanja osnovne šole sem imel kar zapolnjen urnik in neko dnevno rutino tako čez teden, kot tudi za vikend, ko so sledile tekme ali pa kakšni družinski izleti. V srednji šoli pa so se stvari spremenile in posledično tudi navade. Izlete in tekme sem zamenjal za obiskovanje koncertov in žurk, hkrati pa tudi šport za glasbo ter eno rutino za drugo.

Kljub temu, da sem se že v dokaj zgodnji fazi učenja bobnov navdušil nad tehnično zahtevnejšim načinom igranja, pa nisem našel načina, kako bi na podoben nivo prišel tudi sam. Kar nekaj časa sem namenil iskanju odgovorov na spletu, vendar je bilo ob poplavi vseh informacij težko določiti, kaj je bolj primerno in kaj manj. Občasno se je sicer našlo kaj takšnega, kar se mi je zdelo primerno in sem vključil v “program” vadbe, vendar pravega plana ali rutine nisem imel. Šele v zadnjih nekaj letih pa sem intenzivno začel razmišljati o tem, kako, kaj in koliko vaditi. S tem pa se je porodila tudi ideja o priročniku.

Vrsto let sem vadil na način, da sem obremenjeval predvsem desno roko in nogo. Pred približno dvema letoma mi je maserka rekla, da imam celotno desno stran bolj zategnjeno od leve. Vse skupaj ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi celo pri hoji opazil določene razlike, ki je nastala zaradi takšnega načina vadbe skozi daljše obdobje. Druga stvar, ki sem jo opazil po več letih vožnje z avtom je to, da se levi gleženj zaradi trde sklopke obnaša drugače kot desni. Razlike v fini motoriki pa so zaradi vsakdanjih aktivnosti nastale tudi v rokah. Zaradi teh navzven majhnih razlik lahko kasneje pride tudi do resnejših problemov. In glede na to, da se sam želim z bobni ukvarjati še dolgo časa, sem se usmeril tudi v preventivne rešitve.

Tako kot v fitnesu izvajaš vaje za simetričnost v moči in definiciji, tudi sam poskušam vaditi na bobnih tako, da obremenjujem obe strani približno enako. V svojo dnevno rutino in v rutino učencev poskušam vpeljati način vadbe, pri kateri poleg tehnike za kreativno igranje upošteva tudi vidik lastnega zdravja.

Keep on drumming!